Video right

 

 

 

 

Intervjuji

Katja Fain: Po maminih stopinjah

Moj dolgoročni cilj je, da bi osvojila kolajne na Evropskih in Svetovnih prvenstvih ter tudi na olimpijskih igrah

Več

Maruša Mišmaš: Ko se odločiš, te nič ne ustavi

To je vodilo vrhunske mlade perspektivne atletinje Maruše Mišmaš, državne rekorderke v disciplini 3.000 m v teku čez zapreke in Hervisove ambasadorke. Pravzaprav gre za neusmiljeno dejstvo, ki na neprizanesljiv način predstavi resnico, obenem pa ohrabri vsakogar, ki ima sanje in voljo, da hodi po poti k cilju. Ne - ni lahke poti do velike zmage, ni bližnjic; je pa trda pot, ki je posledica tvoje odločitve.

Več

Fiilip Starič: V Hajduku ostaja slovenski pridih

Da je hrvaško nogometno prvenstvo vse bolj slovensko obrvano, je že znano. Največji pečat gotovo pušča Matjaž Kek, trener, ki z Rijeko že nekaj let počasi ruši prevlado zagrebškega Dinama. Neopaženo pa ni bilo niti delovanje Marjana Pušnika, ki je pol leta treniral splitski Hajduk.

Več
15 Marec 2017

Fiilip Starič: V Hajduku ostaja slovenski pridih

Da je hrvaško nogometno prvenstvo vse bolj slovensko obrvano, je že znano. Največji pečat gotovo pušča Matjaž Kek, trener, ki z Rijeko že nekaj let počasi ruši prevlado zagrebškega Dinama. Neopaženo pa ni bilo niti delovanje Marjana Pušnika, ki je pol leta treniral splitski Hajduk.

Jezični Korošec je medtem ponovno na čelu Olimpije, slovenski pridih v dalmatinskem ponosu pa s tem še ni pošel. V prvo ekipo ‘bilih’ se namreč vztrajno prebija mladi vratar iz Maribora, Filip Starič, ki nam je v kratkem pogovoru razkril precej podrobnosti o življenju v Splitu.

Kje in kako si pričel svojo športno pot? 

Svoje športne poti nisem pričel z nogometom, pač pa z igranjem hokeja. Prenehal sem ga trenirati zaradi hude poškodbe svojega očeta, ki se je ukvarjal prav s to športno panogo. Pri desetih letih sem tako presedlal na nogomet. Začetki niso bili obetavni. Začel sem pri nogomtnemu društvu Radvanje, skozi Pekre Limbuš sem se prebil na Tezno, kjer sem igral 1. slovensko ligo do petnajst let. Šele pri Maribor Tabor sem začel resneje trenirati. Pri šestnajstih letih sem nato odšel, po priporočilu Dejana Mezge, ki je takrat igral za Hajduk, na probo k splitskemu velikanu. Bilo je leto 2015, ko sem s kadeti Hajduka odšel na turnir v Italijo, kjer sem branil tudi proti Sampdoriji in Juventusu. Kljub temu nisem ostal v Splitu. Preselil sem se v Nogometno društvo Dravinja, kjer smo osvojili 2. slovensko kadetsko ligo. Leto dni kasnje sem se znova dokazoval v Hajduku. Aprila 2016 sem naposled le prestal vse teste in se dogovoril za prestop v klub. Odšel sem nazaj v Slovenijo, da sem dokončal drugi letnik na Škofijski gimnaziji in se poleti dokončno preselil v Split. 

Kako je prišlo do prestopa v Hajduk? 

Težko rečem. Vse je urejal moj oče, ki je ponovno vzpostavil kontakt s takratnim vodstvom v klubu. Jaz sem samo trdo treniral in upal na najbolše. Kar naenkrat je prišla informacija, da se selim v Split.

S čim so vas prepričali? 

Prepričala me je ena najbolših šol za vratarje v Evropi, odlični pogoji za delo, super stadion in izvrstni navijači. Če te to ne prepriča …

Kakšen je vaš status v klubu? 

Trenutno mi je odrejen status posojenega igralca v Nogometni klub Adriatik Split, kjer igram v četrti članski ligi, ob tem pa za ta klub igram še v drugi mladinski ligi, ki nastopa v istem rangu kot mladinska ekipa Hajduka.

Kako organiziran klub je Hajduk trenutno? 

Hajduk je trenutno med najbolje organiziranimi nogometnimi šolami na Balkanu. Morda celo v Evropi. Če primerjamo klub z Mariborom se mi zdi, da je Hajduk Split boljše organiziran v skrbi za pripravo igralcev. Vsi pripomočki za treniranje ter fizioterapijo so namreč na stadionu in zmeraj na razpolago.

Kako je poskrbljeno za vas? Kje živite? Ste sami ali vas kdo spremlja? 

Za mene je dobro poskrbljeno. Zraven stalnih kosil in večerij v klubu, imam redne nutricionistične preglede in analize telesa, dodatne treninge v dvorani ali v fitnesu. Živim sam v stanovanju, ki se nahaja na drugi strani ceste stadijona, od Splitske Rive sem oddaljen deset minut hoje.

Kako poteka vaš povprečen dan?

Vsako jutro vstanem ob osmi uri, pojem zajtrk in se odpravim na prvi dopoldanski trening. Ta se prične ob 8.40 v fitnesu. Čez pol ure začnemo z vadbo na igrišču. Sledi kosilo ter urejanje šolskih obveznosti. Drugi trening pričnemo dvajset minut pred peto, prej se znova ogrejemo v fitnesu. Po večerji se odpravim domov in si vzamem čas za sebe ali postorim še kaj za šolo. Ko imamo le en trening v dnevu, je le-ta navadno v večernih urah.

Razlika med Slovenijo in Hrvaško?

Razlika v nogometu med Slovenijo in Hrvaško ni velika, a je, po mojem mnenju, hrvaška liga le nekoliko kvalitetnejša od slovenske. 

Kaj počnete in s kom se družite v prostem času? 

V prostem času večinoma doma počivam, delam za šolo ali pa se družim s soigralci. Ponavadi gremo v mesto na kakšno pijačo, v kino in na najboljše palačinke v mestu.

Vas, kot Slovenca, Hrvati gledajo kaj zviška?

Niti ne. A se kot tujec v klubu moram veliko bolj dokazovati. Sicer pa sem lepo sprejet.

Je kaj zbadanja?

Vse je v mejah normale. Seveda kdaj pade kakšna opazka z obeh strani, ko gre za šport. Nazadnje je bila aktualna zmaga naših rokometašev. Takrat sem prišel na svoj račun.

Koliko Hrvati poznajo slovenski nogomet?

Znanje o slovenskemu nogometu je osnovno, najbolj seveda poznajo najboljši slovenski klub Maribor ter Olimpijo.

Kako usklajujete šolske obveznosti?

Šolske obveznosti prilagajam nogometu. Sem dijak odlične Škofijske gimnazije v Mariboru in s pomočjo njihovega inovativnega programa in spletnih učilnic predelujem snov. Teste opravljam preko Skyjpa ali pa jih pišem v šoli, ko sem doma. Šola mi pri mojem udejstvovanju zelo pomaga in mi stoji ob strani. Ponosen sem, da sem lahko ostal dijak Škofijske gimnazije Maribor, kajti tudi dobra izobrazba mi veliko pomeni. Imam odlične profesorje, ki razumejo, da je šport odrekanje. Zelo sem jim hvaležen. Želim si, da bo tudi šola nekoč ponosna name.

Vam je trener Pušnik, v času svojega službovanja v Splitu, namenil kaj več pozornosti kot zdajšnji trener?

Gospod Pušnik se mi je kar posvetil, saj je zame uvedel dodatne treninge, analizo telesa ter nutricionistične zadeve. S prvo ekipo pod njegovo taktirko sem oddelal tudi treninge na Poljudu. Z zdajšnjim trenerjem se še nisem spoznal in upam, da se bom kmalu.

Zakaj se Hajduk nikakor ne more prebiti iz sence Dinama, pa tudi Rijeke?

To je težko vprašanje. Največ zaradi napak sodnikov na vseh dosedanjih derbijih, kjer sodijo v korist Dinama ali Rijeke. Pa tudi zaradi primanjkovanja športne sreče ter denarja. Mislim, da je Hajduk kvalitetnejši, kot kaže lestvica.

Vaš cilj za prihodnost?

Cilje seveda imam zastavljene, a naj ostanejo skrivnost. Ostati moram osredotočen na treninge in tekme, ki jih moram kar najbolje oddelati. 

Hajduk ima izredno zveste navijače, ki so tudi solastniki kluba. Kako je čutiti ta vpliv?

Hajduk ima najboljše navijače na svetu. To se je dokazalo s projektom:”Ili jesmo ili nismo”. V lanski sezoni so presegli številko 40.000 članov Hajduka in letos jo nameravajo še povišati. V Splitu se čuti pripadnost na vsakem koraku. Dalmacija diha za ta klub. To se tudi čuti na vseh tekmah Hajduka. Zame je to dodatna motivacija za nadaljevanje dobrega dela v klubu.